Skip to content
GIBIS
Domov
Naša reja
Naša reja Naši projekti Naše reference Tisk Videoposnetki Mednarodni izvoz
Naše živali
Naše živali Fazani Jerebice Siva jerebica Jerebičja jajca Divji zajci Race Zajci Srne Mufloni
Fazani
Fazani Mladi fazani Izbira linije FAISAN PUR CHASSE® Navadni fazan Reevesov fazan Temni fazan Kitajski fazan Fazanja jajca Vzreja fazanov
Enciklopedija
Enciklopedija Navadni fazan Rdeča kotorna Poljska jerebica Divji kunec Poljski zajec Mladič zajca Sledovi zajca Mlakarica
Katalogi
Katalogi Katalog zajcev Divjad za obnovo staleža Uspešen vnos v naravo Vnos zajcev v naravo Predpisi za malo divjad Krmljenje in ureditev lovišča
Dresura lovskih psov
Kontaktirajte nas Napišite mnenje
Sledite nam na Facebooku

Jezik

🇫🇷 Français 🇬🇧 English 🇪🇸 Español 🇮🇹 Italiano 🇩🇪 Deutsch 🇦🇹 Österreichisches Deutsch 🇷🇺 Русский 🇨🇳 中文 🇮🇳 हिन्दी 🇸🇦 العربية 🇶🇦 العربية (قطر) 🇦🇪 العربية (الإمارات) 🇸🇦 العربية (السعودية) 🇭🇺 Magyar 🇵🇱 Polski 🇷🇴 Română 🇦🇿 Azərbaycan 🇷🇸 Srpski 🇭🇷 Hrvatski 🇧🇦 Bosanski 🇸🇮 Slovenščina 🇲🇪 Crnogorski 🇲🇰 Македонски 🇦🇱 Shqip 🇧🇬 Български 🇬🇷 Ελληνικά

Zajec v Evropi

Zajec v Sloveniji: od ravnice ob Muri do planin pod Triglavom

V Sloveniji je poljski zajec (Lepus europaeus) divjad, s katero se upravlja v zelo načrtovanem sistemu: Zavod za gozdove Slovenije za vsako veliko lovsko upravljavsko območje pripravi načrt, ki določa odvzem in usmeritve.[1] Ti javno dostopni načrti omogočajo natančen vpogled v stanje zajca od območja do območja.[3][4]

Divji poljski zajec, ilustrativna fotografija
Divji poljski zajec, ponazoritvena fotografija (ni žival iz reje GIBIS): Migreenmi, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons

Poljski zajec, divjad ravnin in gora

Vladna uredba, ki določa vrste divjadi in njihove lovne dobe, uvršča poljskega zajca med divjad.[2] Najdemo ga v zelo različnih krajinah: na Pomurskem območju na severovzhodu je prisoten povsod, pogostejši pa je v ravninskem delu;[3] na Triglavskem območju na severozahodu naseljuje vsa lovišča, od visokogorskih planin do dolin večjih rek.[4] O njegovi biologiji več v našem opisu vrste Poljski zajec.

Populacija je upadla, danes velja za stabilno, a nizko

Diplomsko delo Univerze v Ljubljani ugotavlja občuten upad poljskega zajca v Evropi in v Sloveniji v preteklih desetih letih ter ga pripisuje intenzivnemu kmetijstvu, vremenu v času poleganja mladičev, plenilcem, zaraščanju zemljišč, urbanizaciji, cestam ter boleznim in zajedavcem.[5]

V isto smer kažejo tudi načrti Zavoda za gozdove za leti 2025-2026. Na Pomurskem populacija »ni visoka, je pa stabilna«, z velikimi nihanji iz leta v leto; lovišča, ki pozimi intenzivno lovijo lisico, imajo več zajcev.[3] Na Triglavskem območju je številčnost ocenjena kot stabilna z rahlim upadanjem, vendar precej nižja kot pred tridesetimi ali več leti.[4]

Nizek odvzem, ki še upada

Na Pomurskem je povprečni odvzem v šestih letih (2019-2024) 149 zajcev, načrti pa so bili v povprečju realizirani le 57-odstotno; načrt poudarja tudi, da so izgube (plenilci, promet) verjetno večkrat večje od odstrela.[3] Na Triglavskem območju povprečje znaša 54 zajcev na leto, v zadnjih dveh letih pa je padlo na 28, kar načrt pripisuje predvsem pomanjkanju zanimanja za ta lov in pomanjkanju dobro izšolanih psov.[4] V obeh primerih načrt navaja, da načrtovanega odvzema ni treba doseči.[3][4]

Kdo upravlja lov na zajca?

Lov ureja Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1). Država je razdeljena na lovsko upravljavska območja, za načrtovanje in spremljanje stanja divjadi pa je pristojen Zavod za gozdove Slovenije.[1] Lovišča upravljajo lovske družine, Lovska zveza Slovenije pa med drugim organizira lovski izpit.[1]

Lovne dobe so določene na državni ravni z vladno uredbo (Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob).[2] Za veljavne datume preverite prečiščeno besedilo te uredbe. Načrti upravljavcem lovišč tudi priporočajo spomladansko in poletno štetje zajcev ter regulacijo plenilcev.[3]

Krepitev populacij in uvoz

Zakon ZDLov-1 med naloge lovišč s posebnim namenom, ki se upravljajo pod pogoji, ki jih določi vlada, uvršča ponovno naselitev izumrlih vrst in krepitev populacij redkih ali ogroženih avtohtonih vrst.[1] Glede kakršnega koli projekta uvoza ali vračanja zajcev v naravo se pozanimajte pri ministrstvu, pristojnem za lovstvo, in pri Zavodu za gozdove Slovenije. Naša stran o vračanju zajcev v naravo predstavlja splošne dobre prakse.

Pogosta vprašanja

Kateri zajec živi v Sloveniji?

Poljski zajec, ki ga nacionalna uredba o vrstah divjadi uvršča med divjad; prisoten je od ravnin do planin.[2][3][4]

Kdo v Sloveniji določa odvzem zajcev?

Zavod za gozdove Slovenije pripravlja načrte lovsko upravljavskih območij, ki jih izvajajo upravljavci lovišč.[1][3]

Ali poljski zajec v Sloveniji upada?

V zadnjem desetletju je bil ugotovljen upad; načrti za leti 2025-2026 opisujejo nizke, a na splošno stabilne populacije, odvisno od območja.[3][4][5]

Katere zajce ponuja GIBIS?

GIBIS, rejec divjadi iz kraja Chatte v francoskem departmaju Isère, tam vzreja mlade zajce, ponuja pa tudi zajce iz odlova v srednji Evropi: glejte stran Naši zajci. Glede slovenskih predpisov se obrnite na organe, navedene na tej strani.

Imate vprašanje o poljskem zajcu? Pišite nam.

Pišite nam

Viri

Ta stran povzema javne vire, ki so bili pregledani ob njeni pripravi; ne nadomešča veljavnih predpisov niti mnenja pristojnega organa.

  1. [1]Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), čistopis 4. 3. 2026 · Tax-Fin-Lex · tax-fin-lex.si
  2. [2]Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob · Tax-Fin-Lex · tax-fin-lex.si
  3. [3]Dvoletni načrt VIII. Pomurskega lovsko upravljavskega območja za leti 2025 in 2026 · Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota (gov.si) · gov.si
  4. [4]Dvoletni načrt XI. Triglavskega lovsko upravljavskega območja za leti 2025 in 2026 · Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin (gov.si) · gov.si
  5. [5]Razlogi za zmanjšanje populacije poljskega zajca (Lepus europaeus) v Evropi (Jež N., diplomsko delo, 2021) · Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Repozitorij UL) · repozitorij.uni-lj.si
Pokličite nas